Ko e ‘efinanga kuo fī ko e seini pā
Tukufakaholo ‘i he to’utangata
Filihia e ‘uhinga mo e matematika
Ke ‘ilo folofola ‘a e Tonga kotoa
Mei he kalofiama ‘o e fu’u toa
(ta kei kau pē) ‘o uho taha ki Ma’ananga.

Ma’anu’anu mai mei he moana
Sau e fauhe sika ‘a ama
Mei Nafualu, ko e tahi’i toa
(vavalo) ‘i he ‘ēfika faka-folofola
Ko e tukituki ki he pole kotoa
Kuo fa’u pea ha’i ki he maamaloa

Lulunga pulopula ‘o e ‘Api ko Toloa
‘Ulungaanga fakatouola .
Mo’ui nga’ahoa lōtolu ‘a ‘ofa
Kuo kauhala taha ako mo e folofola
Manongi ai ‘o ‘alaha ‘a e mateaki lī’oa
Palepale valu (8) e kuo ke hau’alofa

Ko e hala kuo papa, tu’unga he ‘aufuatō
Na’e ‘i Nafualu ‘a e vungakoto
Ko e polopolo ki Ha’a Moheofo
Fua kuo loloto ‘ilo ‘e he fakapotopoto
Tou mo hopo kae tala ‘ehe pilimisolo
Mo’unga ki he loto ko e taha’i moto

Tau:
Hiki, hiki mavava, kuo tafeloa e kaveinga
Hiki tuē kuo tu’ulā e lupe he sotiaka
Koe talatalai fale, kuo matafala e tupe
‘Eva pē mu’a he sone mo ke vakaiange
Kuo likivai ‘a e mafi,
Kuo tongi’i ‘a e matavai
‘E he kaivai ‘o e tautahi
Ko e lohu pe mo hono to’ukai
Mu’aki ‘a e ‘ofa fūfūnaki.

Ko e hiva ‘a e Kolisi Tutuku ‘o e Kolisi ko Tupou ‘i Seni Tieko (2006). Na’e fa’u mo fakafasi ia ‘e Tēvita Tukumohe Takitaki (Ma’u Fualu)